Alkimija besede
| |

Alkimija besede

Na poti do sreče.

ab

Na poti sreče.

Alkimija besede

Zjutraj je zarezala v možgane kot bolečina.

Rekla sem ji prebujenje.

Vedno mora imeti tako j… prav.

Vedno vztraja.

Zvečer je želela najmanj pohvalo, ker me je tako jadrno peljala skozi dan. Še raje bi imela pokal ali javno priznanje. Ker brez nje ne bi šlo in vsekakor ne bi bilo tako močno.

Rekla sem ji lahko noč.

Ni bila presenečena, ko me je znova prebudila. Nov dan, novi začetki, je rekla.

Delala sem se, da jo slišim.

In hkrati sem čakala, da se oglasi še en glasek, ki ne bo ubeseden, ga bom pa čutila. Da naredi alkimijo besede.

Alkimija besed

 
Vesolje si je zamislilo modri planet kot otok ločenosti, kjer bo izkušalo samo sebe s pomočjo dualnosti.
Dualnost nista dve točki, dualnost je trikotnik. 3D = dualnost. Dualni trikotnik je poln ničesar – je iluzija, oprta na tri osnovne točke, ki so prav tako “podtaknjene”. Pa se pejt 🙂
Eden najmočnejših čarovniških besednih urokov je posledica dualnosti – zakoni vesolja so v dualnosti dobili svoj antipol in tako ustvarili 3D iluzijo. Primer?
Ne Laži
Naravni človek pozna samo to, kar je res – kar čuti kot svoje.
Ne čuti potrebe, da bi svoj res zavijal v res-ni-co. In še manj, da bi manipuliral z okolico s pomočjo laži …
Vesoljni kon se glasi LJUBI.
Za-kon oz. za-poved Ne laži pa v jeziku energije enosti odmeva samo to: laži laži laži laži … Manipulacija? Alkimija dveh besed, ki tvorita iluzijo trikotnika ujetosti v res-ni.

Alkimija (umetnost preoblikovanja) besed

 
Naravne besede so umetno preoblikovali v čarobne uroke.
Začaranih besed ni treba odčarati ali spreminjati nazaj, lahko jim jih pustimo.
Dobro pa bi bilo, da se spomnimo naravnih besed in jih spet začutimo. Ker vibrirajo domače, jih ni težko prepoznati.

Kot je že na začetku, bo spet prevladal zakon močnejšega.

ab

Kot je nekoč, bo človek spet začutil, da je vedno vladal zakon svetlejšega.

Nekatere besede so mi bližje v drugih jezikih kot v slovenščini. Recimo bolj prvobitna se mi zdi beseda lično kot pa osebno.

Lično – z licem ob licu, iz oči v oči, na kratki razdalji, tako da se lahko slišiva.

Osebno – pogovarjava se preko svojih oseb, torej posrednikov, namišljenih varuhov najinega razmišlanja, ki ga vodijo informacije od zunaj.

Similar Posts