Darilo drug drugemu
Darilo drug drugemu
Obdarjanje je doživetje, ki lahko čudovito poveže tako darovalca kot obdarovanca. Ko denimo nekdo za nas z ljubeznijo splete kapo, jo dojemamo povsem drugače, kot v trgovini kupljeno pokrivalo. Ročno pletena kapa nam je dragocena, saj je otipljiv prikaz odnosa z nam drago osebo.
Ko nas nekdo obdari, je hvaležnost intuitiven odziv. Pred časom sem nekje prebrala, da hvaležnost ustvarja občutek obilja, ko vemo, da imamo tisto, kar potrebujemo. Če je hvaležnost prvi odziv, je drugi vzajemnost. Želimo, da tudi mi nekaj podarimo.
A če nismo vešči pletenja ali spretni v drugih ročnih delih, se pogosto začnemo ozirati po stvareh, ki jih lahko kupimo za darilo. Če nas pri tem ujame še časovna stiska, se lahko znajdemo v veliki nevarnosti, da bomo kupili nekaj, kar bo postalo lovilec prahu. Obdarovanje, ki ga poganja občutek dolžnosti, ni iskreno, in to začuti tudi obdarovanec. Hkrati pa smo z nakupom izdelkov brez prave uporabne ali estetske vrednosti prispevali tudi svoj delež k netrajnostnem poslovanju z nesmiselno porabo materiala in energije za nekaj, kar ne služi nikomur.
Ko ne vemo, kaj podariti, pomislimo na doživetje. Skupni obisk koncerta, razstave, skupno smučanje, pohod v hribe, obisk zanimivega predavanja in podobno. Vse to so doživetja, ki jih darovalec in obdarjenec lahko doživita skupaj in to bo njun odnos še okrepilo.
Seveda lahko posežemo tudi po umetniških delih, kipih, slikah, pa po glasbenih CDjih, knjigah. Domišljija tu nima meja.
Menim, da je pri izbiri daril ključna domiselnost darovalca in seveda dobro poznavanje nagnjenj obdarovanca. Najbolj nenavadno darilo, ki sem ga podarila pred kratkim, je enoletni zakup domene s prav posebnim imenom.
Iskreno obdarovanje seveda ne pričakuje povračila. Darilo ne sme pogojevati ničesar. Zato se pogostokrat nasmejim domislicam ambicioznih (spletnih) prodajalcev, ki nas vabijo z brezplačnimi darili. Kakšno pa naj vendar bo darilo? Če je plačljivo, ni darilo. Če pa govorimo o brezplačnem darilu, je to tako, kot bi govorili o mokri vodi ali pa svetlem soncu.
Lepo pa je obdarovati tudi sebe. Gre za izkaz ljubezni, pozornosti in hvaležnosti tudi sebi. Danes sem si tako kupila šopek rumenih vrtnic. Rumeno barvo sem izbrala zato, ker je rumena zame simbol ikigaja, življenja s smislom in udejanjanja osebnega poslanstva. In prav danes sem skladno s svojim osebnim poslanstvom soustvarila nekaj, o čemer sem imela prve slutnje že pred petnajstimi leti. Danes je dan, ki je zame posebno darilo, saj smo trije soustanovitelji ustanovili zavod AEIOU Universe, ki bo znanje iz Slovenije ponesel v svet.
Največje darilo lahko podarimo sami sebi s tem, da začenjamo dojemati celoten svet kot darilo. Ko se zavemo, da smo drug drugemu darilo in nam je svet podarjen, bomo nase in na druge začeli gledati drugače, v veliko hvaležnostjo.
Piše: Sonja Klopčič
