metaverz logotip
| |

Metaverz 2023

Metaverz

Pijem metin čaj in pišem verze.

Najprej sem si opremila skodelice, da imam v čem pripraviti čaj. In da mi je res lepo, ko ga srebam in ustvarjam. Najljubši mi je z domačo meto, ki je tudi čez zimo rasla v mojem mini rastlinjaku.

rastlinjak metaverz

Metaverz

Skovanka je nastala, ko se je sveta jeza zaradi vseh krivic tega sveta/teh svetov zlila v moje umirjeno notranje zavedanje, da smo tukaj samo obiskovalci, popotniki na prijetnem oddihu, in da ni potrebe, da se vpletamo v življenje “domačinov”.

Vesoljka sem torej, ki se je ujela v sanje v sanjah znotraj sanj … Ni pomembno, ali je res ali ne, mene to “zavedanje” pomirja in zdravi.

Mi že imamo metaverse ali neomejeno vesolij. Zakaj bi jih ustvarjali dodatno na ukaz nekih bitij, ki so prav tako ujeta v sanje znotraj sanj?

Mi že živimo v neskončnosti možnosti, zakaj bi se omejili v oblikah izkušanja po navodilih bitij, katerih izkušanje so po njihovem prepričanju omejene? In to pod pretvezo, da bodo z novimi omejitvami naše izkušnje širše in boljše? Kakšna blodnja …

Mene ni (več) strah, da bom kaj zamudila. Da česa ne bom storila, da bom storila kaj preveč (odveč ali narobe).

Noro je rezala žalost v trenutkih, ko sem dojemala, ko ustvarjalnost trpi, kako smo jo zatirali in občasno tudi zatrli. Kako se ne znajde, kako je zmedena, kako hrepeni po so-ustvarjanju.

Metaverz je soustvarjanje.

Soustvarjanje

je, ko vidim, slišim, zaznam tebe – ustvarjalca/ustvarjalko.

In si zaželim, da bi nekaj napisala o tem, kar vidim v tebi. O tem, kar se meni zdi, da tebe žene. O tvojem ustvarjanju.

Soustvarjanje

je, ko ti napišeš nekaj zanimivega za moj blog.

Mene vedno zanima, kaj počneš in kaj te veseli. Verjamem vate. In vem, da verjamejo vate tudi drugi, ki jih poznam. Večina teh lepih duš, ki se srečujete pri meni, se poznate med sabo. In soustvarjate z mano, med sabo in z drugimi.

Soustvarjanje

je, ko pišemo skupaj. In ko pišemo vsak zase. Ko beremo skupaj. In ko beremo vsak zase.

Ustvarjanje je kresanje idej. Ideje ne nastajajo, ampak se nemoteno podijo okoli nas. Včasih jih ujamemo, da spolzijo skozi nas. Drugič se odbijejo od nas in dobijo zalet, da jih še močnejše in bolj jasne ujame nekdo drugi. Vse to je soustvarjanje, mešanje, prepletanje, nadgrajevanje. Soustvarjam tudi, ko ustvarjam sama, ker nikoli nisem avtor, ampak vedno so-avtorica ali po-ustvarjalka. Ustvarjam z idejami, ki so, v bežni svet dualnosti, ki se zdi hkrati večen in hkrati tako minljiv.

 

VEDNO – z vedenjem, zavedanjem
ALWAYS – na vse načine, po vseh poteh
IMMER – v globini in nepredstavljivi širjavi (morja)
SEMPRE – pred sabo
UVEK – vgrajeno v čas

Metaverz 12-2-2023

 
Dala sem čas na stran zase.
Noro, kakšno navdušenje.
Če bi to vedela, bi ga dala na stran že prej.
Samo malo na stran, izven okvirov obveznosti in pomislekov, kaj vse bi se dalo v tem času bolj pametnega narediti.
Čas ni bil nič užaljen. Kar bil je in nič ni jamral, da se mu kam mudi. In niti za hip nama ni dal misliti, da ga bo zmanjkalo. Kot da se je razširil ali pa ga sploh nikoli ni bilo premalo ali preveč, da je pač bil ves čas tam, na voljo, v akciji – neopažen pravzaprav, razen kadar je kateri od naju služil za izgovor. Takrat je bil vsega kriv, čeprav je revež samo bil …
Nič ni bil užaljen, ker je bil dan na stran. Brez besed je bil zraven in naju ovijal v en tak nežen nasmešek, ki ga čutiš kot toploto pri srcu.
Moj srček je pel od veselja.
Kdo bi si mislil, da se tako zelo rabiva.
Da celo paševa skupaj.
Nobena ni govorila. Saj vse že veva.
Povem pa vam, če mogoče še ne … Če mogoče še niste dali časa na stran. Zase. Samo povem, da tudi to gre.

Metaverz 10-2-2023

 

Tam, kjer je bila temačnost tako gosta, da so se sence postavile počez,
je pod listjem in pepelom tlela iskra,
stisnjena v sijaj iz težke, hladne, mrke teme.
Nežno je iskrila in čakala,
da se sonce zbudi,
da premakne ljudi,
da se nebo razvedri.
Iskrila je v dežju, iskrila v snežinkah.
Iskrila je v noči in jutru in v dnevu.
Iskrila je nežno in je čakala.
Res le zato, ker drugače ni znala.
Nihče ni bil kriv, da je nastala.
Vseeno je bilo, zakaj je zastala.
Čeprav se je zdelo, da je obtičala,
drugače ni znala. Zato je sijala.

Similar Posts