prvomajski prazniki

Prvi maj

… ko končno zaslutim poletje. Če imam srečo, preživim prvomajske praznike nekje ob obali ali vsaj v naravi. Ob prijateljih, z družino.

Prvomajski prazniki so čas, ko podarjamo zgolj svoj čas.

Kaj so prvomajski prazniki?

V Garderobi sem se danes razpisala malo o praznovanju 27. aprila in 1. maja. O teh dveh praznikih imam svoje občutke, ki so se skozi življenje močno spreminjali. Zadnjih par let so občutki mešani, zaslutila sem namreč, da morda pa praznovanje obeh praznikov ni najbolj logično in da pravzaprav verjetno niti ne vemo, kaj dejansko praznujemo …

Dan upora proti okupatorju

mi gre malo na jetra. In hkrati se po novem sprašujem, čemu se upiram – oziroma ali se res še pustim prepričati v nek boj – samo zato, ker je nekdo rekel, da moram danes posvetiti cel dan nekemu uporu ali vsaj misli na upor? In kdo je ta okupator? Vse bolj se mi dozdeva, da je to moj notranji jaz, ki ga zunanji svet vidi kot okupatorja (mene) in se je zato treba boriti proti njemu in ga nikoli pokoriti, samo zato, da bo upor lahko trajal – z njim pa zunanja okupacija mojih misli in s tem mene.

Nek globji pomen dobiva tale upor(nost), se mi zdi …

Skoraj bolj mi je bil všeč dan OF. Ljubše mi je praznovati nekaj, kar se je zgodilo – neko zmago, nekaj dokončanega. Ali pa nekoga oziroma nekaj otipljivega …

Jadranje, pohajanje, iskanje dobrega sladoleda

Sledi nekaj dni, ki so počitniški. Enostavno dnevi, ki jih je treba nekako zapolniti s čim bolj kakovostno vsebino. Če greste na jadranje, se spomnite na skupinske majice za jadralce. Če greste v hribe, boste potrebovali kakšno majico za rezervo. In če greste samo na sladoled … Mogoče potem skupinskih majic ne potrebujete 🙂

Ampak kakor se tole sliši nesmiselno, znajo biti tudi prazni (čni) dnevi od 27. aprila do tretjega maja rahlo nesmiselni – če jih niste vnaprej dodobra naštudirali in si dejansko PODARILI darilo ČASA.

Ponovno rojstvo darila časa

Vsi se strinjamo, da je čas naša največja vrednost. In da je hkrati naš največji izgovor.

Kolikokrat ste v zadnjem tednu poiskali izgovor pomanjkanja časa? In komu ste ga servirali?

Vsi imamo čas za vse, kar nas veseli, za vse ljudi, s katerimi se želimo družiti. Mogoče bi bilo miselno podariti še nekaj iskrenosti … Na povabilo, ki vas ne mika, lahko odgovorite – seveda pridem, ko bom imel čas. (karma, lažnjivo bitje, karma … ) Ali pa enostavno rečete: Ponudba druženja s tabo je mamljiva, ampak najdem lahko ogromno mamljivejših stvari, in dokler mi teh ne začne zmanjkovati, moram tvojo ponudbo zavrniti. Haha, no, da se povedati tudi lepše, ampak odkritost velja! Si upaš?

Kaj pridobiš z odkritim odgovorom in odklonitvijo srečanja, ki te ne mika?

mir v srcu
krajša bolečina za oba – lažje je sprejeti neželeno dejstvo, kot pa naknadno ugotoviti, da smo bili zavedeni
sprosti se ti čas za tebi ljube stvari. Ne bo se ti treba ukvarjati s slabo vestjo in ugotavljanjem, kako boš našel nove in nove izgovore. Ali pa zapravljati časa na srečanju, do katerega ti ni.

Podari svoj čas

sebi in tistim, ki jim ga podarjaš z veseljem.

Lahko pa nekaj svojega dragocenega časa nameniš še mojemu prvomajskemu prispevku na Garderoba.si.

Praznik dela preimenujem v praznik soustvarjanja.

Delam:

svoj čas namenim ideji ljudi, ki jih verjetno sploh ne poznam. Svoj čas zamenjam za denar, tega pa potem za tisto, kar si želim ali potrebujem.

Soustvarjam:

imam svoje ideje in srčne želje in vem, da so prav vse uresničljive. Medtem ko določene ustvarjam sam/sama, se mi pri drugih pridružijo ljudje, ki prihajajo v moje življenje kot valovi. Skupaj ustvarjamo, dokler je soustvarjanje zabavno in smiselno. Potem se razidemo in počakamo na druge valove …

Delim zapis Aleksandre Kostanjevec o Prvem maju, za lažje raziskovanje naprej.

“Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva.

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati. Temu pa ni tako v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, kjer je, zlasti v slednjih, protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot rdeči strah, pregnala praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestila z dnevom prava.” Vir: Wikipedija

Pa je res 1. maj sedaj vse to? Je res živel prvi maj ali je samo nekaj, kar pač počnemo zato da počnemo in imamo frej dan?

Vir: https://www.facebook.com/aleksandra.kostanjevec

Drugi maj —

ostaja dobro vprašanje.

Zanima me tvoje razmišljanje o vseh treh prazničnih dnevih, o prvomajskih počitnicah, o prvem kopanju v mrzlem morju in vsem ostalem – piši mi v komentarju.

Prvomajski prazniki